»Tukaj je ogromno delavcev in turistov iz Vuhana. Moram povedati, da je vuhanska kriza prva tema pogovorov v vsem mestu. Od 23. januarja naprej, ko se je pojavil prvi primer in potem vsak dan kak nov, se nihče drug ne pogovarja več o ničemer drugem kot o tem. Stanje v mestu je, kako naj rečem, kataklizmično.«

»Definitivno pridejo nevi, ko se sprašujem: 'Zakaj jaz?' Ampak potem si rečem: 'Zakaj ne jaz? Kdo drug pa?'«

»Kot ugleden in mednarodno prepoznaven pravnik, prvi slovenski sodnik na Sodišču EU v Luksemburgu je pomembno prispeval k razvoju slovenske pravne znanosti in prakse.«

»Hotela je, da bi se vsi počutili vključene. Globoko je ljubila svoja otroka. Nikoli nisem poznala nikogar, ki bi ji bil vsaj približno podoben. Neznansko hvaležna sem, da sem jo poznala.«

»Ko sva se srečala zadnjič, preden si odšel v Anglijo, sem ti celo v šali dejal, da ko se vrneš, te bom moral prositi za avtogram. Počivaj v miru, moj dragi prijatelj. Vedno bo nas 13 skupaj.«

»V trenutku, ko so mi ga dali, sem pomislil: Bog, kaj pa jaz vem. Kako bom stopil med igralce in pričakoval, da mi zaupajo.«

»Najraje se pa spominjam zadnje na Bemusu, to je v Beogradu, kajti isti dan sem pela tudi v tretji etapi na tekmovanju v Zagrebu. Lahko si predstavljaš, kako sem bila zmedena; koncerta nikakor nisem mogla, niti hotela odpovedati, kot tudi ne prvi nagradi. No, RTV Ljubljana je poslala svoj službeni avto, ki me je v uri in 20 minut pripeljal iz Zagreba na Brnik. Tik pred koncertom so potem zvečer javno povedali, da sem prejela prvo nagrado. Res imam lepe spomine na ta koncert in na Šivičevo skladbo zaklinjanja.«

»To je eno tako priznanje – saj mogoče izpade klišejsko, ko tako rečem –, ampak ... Ko to delaš toliko let in ko vsak konec tedna hodiš okoli itd. ... In potem narediš neko drugačno stopnico v drugo smer in dobiš tak odziv ljudi, se vprašaš, ali je res in ali si to sploh zaslužimo.«

»Občan je na prvem mestu in velja pravilo 'obljubi manj, naredi več'.«